Od 28. junija 2025 morajo biti spletne trgovine, ki prodajajo potrošnikom, dostopne tudi invalidom. V praksi to pomeni trgovino, ki jo je mogoče uporabljati s tipkovnico in bralnikom zaslona, z zadostnim kontrastom in razumljivimi obrazci. To določa Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), s katerim je Slovenija prenesla evropsko direktivo o dostopnosti (European Accessibility Act). Zakon se ne uporablja za mikropodjetja, ki zagotavljajo storitve, torej podjetja z manj kot deset zaposlenimi in letnim prometom ali bilančno vsoto do dveh milijonov evrov. Nadzor nad spletnimi trgovinami izvaja Tržni inšpektorat. V nadaljevanju pojasnjujemo, koga zakon zajema, kaj zahteva in kako trgovino preverite.

Na kratko

  • ZDPSI se uporablja od 28. junija 2025 in med storitvami izrecno zajema storitve e-trgovine.
  • Zajete so trgovine, ki prodajajo potrošnikom. Mikropodjetja, ki zagotavljajo storitve, so izvzeta.
  • Trgovina mora biti zaznavna, uporabna, razumljiva in zanesljiva, vključno z identifikacijo, varnostjo in plačilom.
  • V splošnih pogojih ali enakovrednem dokumentu morate opisati, kako trgovina izpolnjuje zahteve glede dostopnosti.
  • Nadzor izvaja Tržni inšpektorat RS. Zakon za pravne osebe predpisuje globe od 500 do 5.000 evrov, za srednje in velike družbe od 1.000 do 10.000 evrov.

Kateri zakon velja in od kdaj

Evropska unija je zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev določila z Direktivo (EU) 2019/882, v angleščini znano kot European Accessibility Act. Slovenija jo je prenesla z Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI, Uradni list RS, št. 14/23), ki ga je dopolnila novela ZDPSI-A (Uradni list RS, št. 14/26). Zakon je začel veljati leta 2023, uporabljati pa se je začel 28. junija 2025.

Med storitvami, za katere se zakon uporablja, so poleg elektronskih komunikacij, bančnih storitev za potrošnike, e-knjig in potniškega prevoza izrecno naštete tudi storitve e-trgovine.

Ali zakon velja za vašo trgovino

Zakon opredeljuje storitev e-trgovine kot storitev, ki se zagotavlja na daljavo, prek spletišč in mobilnih aplikacij, elektronsko in na posamezno zahtevo potrošnika, z namenom sklenitve potrošniške pogodbe. Iz definicije izhajata dva pogoja: prodaja poteka prek spleta ali aplikacije in kupec je potrošnik.

PoložajAli je zajetPodlaga
Spletna trgovina, ki prodaja potrošnikom, podjetje ni mikropodjetjeDa3. člen (6. točka drugega odstavka), 5. člen (33. točka)
Mikropodjetje (manj kot 10 zaposlenih in promet ali bilančna vsota do 2 milijona evrov), ki prodaja prek spletaNe, zakon se ne uporablja za mikropodjetja, ki zagotavljajo storitve4. člen (drugi odstavek), 5. člen (17. točka)
Trgovina ali portal, ki prodaja izključno podjetjemPo besedilu definicije ne, ker ne gre za potrošniško pogodbo5. člen (33. točka)
Predstavitvena spletna stran brez možnosti nakupaNi storitev e-trgovine po tem zakonu5. člen (33. točka)

Pri mikropodjetju štejeta oba pogoja: manj kot deset zaposlenih in letni promet ali letna bilančna vsota, ki ne presega dveh milijonov evrov. Če izvzetje uveljavljate, imejte podatke o zaposlenih in prometu pri roki. Pri trgovinah, ki prodajajo hkrati podjetjem in potrošnikom, je po besedilu definicije zajeta prodaja potrošnikom, kar v praksi pomeni celotno javno trgovino. Mejne primere, na primer skupine povezanih podjetij, preverite s pravnim svetovalcem.

Zakon se ne uporablja za nekatere vrste vsebin: predhodno posnete video in zvočne vsebine ter pisarniške datoteke, objavljene pred 28. junijem 2025, vsebine tretjih oseb, ki jih podjetje ni ne financiralo ne razvilo in jih ne nadzoruje, ter arhivske vsebine, ki se po tem datumu ne posodabljajo.

Kaj zakon zahteva od spletne trgovine

Splošne zahteve za storitve so v 8. členu ZDPSI. Za spletno trgovino so najpomembnejše tri skupine.

Spletišče, ki ga lahko uporabljajo vsi

Zakon zahteva dosledno zagotavljanje dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ki morajo biti zaznavna, uporabna, razumljiva in zanesljiva. To so ista štiri načela, na katerih temeljijo smernice WCAG. Informacije morajo biti na voljo prek več kot enega čutila, predstavljene z ustrezno velikostjo pisave, zadostnim kontrastom in prilagodljivim razmikom med črkami, vrsticami in odstavki, nebesedilne vsebine, kot so slike, pa morajo imeti besedilno alternativo.

Dostopen nakup, prijava in plačilo

Za storitve e-trgovine 9.a člen dodaja, da mora ponudnik zagotoviti dostopne funkcionalnosti identifikacije, varnosti in plačila, kadar so del storitve, ter dostopne načine identifikacije, elektronskih podpisov in plačil. Zagotoviti mora tudi informacije o dostopnosti izdelkov in storitev, ki jih prodaja, kadar te informacije zagotovi odgovorni gospodarski subjekt, na primer proizvajalec. V praksi to pomeni, da mora biti s tipkovnico in bralnikom zaslona mogoče opraviti celotno pot: iskanje, izbiro izdelka, košarico, blagajno in plačilo.

Izjava o dostopnosti v splošnih pogojih

Ponudnik storitve mora v splošnih pogojih ali enakovrednem dokumentu navesti, kako storitev izpolnjuje zahteve glede dostopnosti. Informacija mora vsebovati splošen opis storitve v dostopnih oblikah, razlago delovanja storitve in opis, kako storitev izpolnjuje zahteve zakona. Po 21. členu morajo biti te informacije javno dostopne, tudi v obliki, ki je razumljiva invalidom, ponudnik pa jih mora hraniti in posodabljati, dokler storitev izvaja.

Katera tehnična merila uporabiti

Zakon v 23. členu določa, da se storitve, ki so skladne s harmoniziranimi standardi, objavljenimi v Uradnem listu EU, štejejo za skladne z zahtevami glede dostopnosti. Evropski standard za dostopnost informacijsko-komunikacijske tehnologije je EN 301 549. Nova različica V4.1.1, ki je prilagojena direktivi o dostopnosti in kot merilo za spletne vsebine prevzema WCAG 2.2 raven AA, je bila objavljena septembra 2026. Po navedbah irske nacionalne agencije za invalidnost NDA se sklic v Uradnem listu EU, s katerim bo nastala domneva o skladnosti, pričakuje decembra 2026.

Za trgovino to pomeni: kot praktično merilo uporabite WCAG 2.1 raven AA, za nove projekte in prenove pa je smiselno ciljati na WCAG 2.2 raven AA, ki prevzema skoraj vse zahteve različice 2.1 (izpuščeno je le zastarelo merilo o razčlenjevanju kode) in dodaja nekaj novih, med drugim glede vidnosti fokusa in velikosti ciljev za klik.

Izjema zaradi nesorazmernega bremena

Po 22. členu se zahteve ne uporabljajo, če bi skladnost zahtevala temeljito spremembo osnovnih značilnosti storitve ali bi ponudniku naložila nesorazmerno breme. Izjema ni samodejna: ponudnik mora oceno opraviti sam, jo hraniti pet let in jo na zahtevo predložiti nadzornemu organu, pri nesorazmernem bremenu pa jo mora ponoviti vsakih pet let ali ob spremembi storitve. Merila so razmerje med stroški prilagoditve in prihodki podjetja ter ocenjena korist za invalide. Kdor za izboljšanje dostopnosti prejme javna ali zasebna sredstva, se na nesorazmerno breme ne more sklicevati. Ocena je pravni dokument, zato jo pripravite s strokovnjakom.

Nadzor in globe

Nadzor nad storitvami e-trgovine po 30. členu ZDPSI izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije. Inšpektorat preverja skladnost, obravnava pritožbe in preverja, ali je ponudnik sprejel popravljalne ukrepe.

Za trgovino, ki ne zagotavlja dostopnosti, 40. člen predpisuje globe:

  • od 500 do 5.000 evrov za pravno osebo,
  • od 1.000 do 10.000 evrov za pravno osebo, ki je srednja ali velika družba,
  • od 250 do 2.500 evrov za samostojnega podjetnika,
  • od 50 do 250 evrov za odgovorno osebo.

Pogodbe o storitvah, sklenjene pred uveljavitvijo zakona, se po 43. členu lahko izvajajo do izteka, najdlje do 28. junija 2030. To ne pomeni, da ima obstoječa spletna trgovina za nove nakupe prehodno obdobje do 2030.

Kontrolni seznam za spletno trgovino

Seznam ne nadomešča celotnega pregleda po WCAG, pokriva pa napake, ki jih v spletnih trgovinah na WooCommerce in drugih platformah srečamo najpogosteje:

  1. Kontrast. Besedilo ima proti ozadju razmerje vsaj 4,5 : 1, velik tekst in ikone vsaj 3 : 1. Posebej preverite cene, sivo pomožno besedilo in gumbe v barvah znamke.
  2. Tipkovnica. Celoten nakup opravite samo s tipkama Tab in Enter: meni, filtri, izbira različice izdelka, košarica, blagajna, plačilo. Nič ne sme biti dosegljivo samo z miško.
  3. Vidni fokus. Pri premikanju s tipkovnico je vedno jasno vidno, kateri element je izbran. Pogosta napaka je slog, ki obrobo fokusa izklopi.
  4. Besedilne alternative. Slike izdelkov imajo opisni atribut alt, okrasne slike prazen alt, gumbi samo z ikono (košarica, iskanje, zapri) pa dostopno ime.
  5. Obrazci. Vsako polje v blagajni ima vidno oznako, ne le besedila v polju, ki izgine ob tipkanju. Obvezna polja so označena tudi z besedilom, ne le z barvo.
  6. Sporočila o napakah. Ob napačnem vnosu stran pove, katero polje je napačno in kako ga popraviti, bralnik zaslona pa sporočilo prebere.
  7. Pojavna okna. Pasica piškotkov, okno za prijavo na novice in stranska košarica se dajo zapreti s tipkovnico, fokus pa se po zaprtju vrne tja, kjer je bil.
  8. Povečava. Pri povečavi na 200 % se vsebina ne prekriva in ne izgine, na telefonu pa se ne pojavi vodoravno drsenje.
  9. Struktura. Naslovi si sledijo po vrsti (H1, H2, H3), stran ima določen jezik, povezave pa imajo besedilo, ki pove, kam vodijo.
  10. Plačilni in zunanji moduli. Preverite tudi vgrajene plačilne obrazce, izbiro dostave in klepetalnike tretjih oseb, saj so del poti do nakupa.
  11. Izjava o dostopnosti. V splošnih pogojih ali na ločeni strani, povezani s pogoji, opišite, kako trgovina izpolnjuje zahteve in kje so znane omejitve.

Za hiter prvi pregled lahko uporabite brezplačna orodja, kot sta Lighthouse v brskalniku Chrome in razširitev axe DevTools. Samodejna orodja najdejo le del napak, zato je ročni preizkus s tipkovnico in bralnikom zaslona nujen.

Dostopnost je najceneje zagotoviti ob izdelavi spletne trgovine ali ob prenovi teme, ko se gradijo predloge, barve in obrazci. Naknadni popravki obstoječe teme so pogosto obsežnejši.

Članek povzema besedilo ZDPSI in povezanih virov na dan objave in ni pravni nasvet. Za presojo, ali in v kakšnem obsegu zakon velja za vaše podjetje, se posvetujte s pravnim svetovalcem.

Pogosta vprašanja

Od kdaj velja zakon o dostopnosti za spletne trgovine?

Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) se uporablja od 28. junija 2025. Od takrat morajo spletne trgovine, ki prodajajo potrošnikom in niso mikropodjetja, izpolnjevati zahteve glede dostopnosti.

Ali zakon velja za majhno spletno trgovino?

Ne velja za mikropodjetja, ki zagotavljajo storitve, torej za podjetja z manj kot deset zaposlenimi in letnim prometom ali letno bilančno vsoto do dveh milijonov evrov. Majhna in srednja podjetja nad tem pragom so zajeta.

Ali zakon velja za B2B spletno trgovino?

Zakon opredeljuje storitev e-trgovine kot storitev z namenom sklenitve potrošniške pogodbe. Trgovina, ki prodaja izključno podjetjem, po besedilu definicije ni zajeta. Če prodajate tudi potrošnikom, je trgovina zajeta, saj je ista spletna pot namenjena obema skupinama kupcev.

Kateri standard moram izpolniti?

Zakon ne navaja konkretnega standarda, ampak zahteve in domnevo o skladnosti za harmonizirane standarde, objavljene v Uradnem listu EU. Kot praktično merilo se uporablja WCAG 2.1 raven AA. Nova različica standarda EN 301 549, ki se sklicuje na WCAG 2.2 raven AA, naj bi bila v Uradnem listu EU objavljena decembra 2026.

Kdo nadzoruje dostopnost spletnih trgovin in kakšne so globe?

Nadzor izvaja Tržni inšpektorat RS. Globa za pravno osebo je od 500 do 5.000 evrov, za srednjo ali veliko družbo od 1.000 do 10.000 evrov, za samostojnega podjetnika od 250 do 2.500 evrov, za odgovorno osebo pa od 50 do 250 evrov.

Ali zadošča vtičnik za dostopnost, ki doda gumb s povečavo in kontrastom?

Zakon zahteva, da je dostopna sama storitev, ne da obiskovalec dobi orodje za prilagajanje. Vtičnik ne popravi manjkajočih oznak obrazcev, nedostopne blagajne ali uporabe brez tipkovnice, zato pregleda in popravkov ne nadomesti.

Če načrtujete novo spletno trgovino ali prenovo obstoječe in želite, da je dostopnost del zasnove, nam predstavite projekt.